Milan Kučan ob obletnici društva Romani: Nasilje nima narodnosti

Romsko društvo Romani Union letos praznuje 35. obletnico. Ob tej priložnosti je danes v Murski Soboti potekala proslava z bogatim kulturnim programom, zbrane pa je nagovoril prvi predsednik samostojne Slovenije, Prekmurec Milan Kučan.

Kot je dejal, je današnje vzdušje veselja ob praznovanju "romskega in našega skupnega prekmurskega praznika" skalila nedavna tragična nesreča v Novem mestu, v kateri je nerazsodna roka romskega storilca ugasnila človeško življenje.

Po Kučanovih besedah je prav, da se zbrani pridružijo vsem, ki obsojajo to dejanje, vsem, ki obsojajo širjenje nasilja med nami, in vsem, ki si prizadevajo za družbo z bolj človeškim obrazom, za družbo medsebojnega spoštovanja in solidarnosti, v kateri drug drugega varujemo pred nasiljem.

"Prav je, da podpremo stališča in ukrepe, ki so jih, pretreseni nad tem tragičnim dogodkom, sprejeli v Novem mestu in v vladi Republike Slovenije. Tudi izraze obsodbe in ogorčenja. Tudi tiste, ki so jih izrekli predstavniki romske skupnosti. Ne pozabimo, nasilje nima narodnosti," je poudaril Milan Kučan.

Vendar pa, kot je dodal, samo obsodba in kratkoročno ukrepanje ne bosta dovolj. In tudi ne more biti opravičilo za to, da kot družba nismo, še posebej ne upravljalci države in odločevalci v lokalnih skupnostih, vsa leta nazaj storili dovolj za učinkovito upravljanje pereče romske problematike in za preprečevanje nasilja.

"Dogodek v Novem mestu je ob vsej svoji tragičnosti tudi priložnost, da se vprašamo, kako smo zabredli tako daleč, in predvsem da razmislimo, kako naprej. Ta razmislek se mi zdi še posebej pomemben, kajti sprejemanje hitrih kratkoročnih ukrepov pod pritiskom sedanjega negativnega razpoloženja do Romov bi lahko vodilo stran od nujnih in premišljenih sistemskih rešitev in bo spodbujalo sklicevanje protestnih shodov, pozive k oboroževanju, vzdušje hujskaštva, nestrpnosti in izrednih razmer. Celo represije. Kam vodi slednje, pa imamo Slovenci boleče izkušnje iz poslednjih let življenja v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, imajo pa ga tudi naše narodne manjšine v sosednjih državah," je izpostavil prvi predsednik samostojne Slovenije.

Tudi na podlagi lastnih izkušenj iz življenja z Romi in med njimi v času svoje mladosti je izrazil bojazen, da bi dogajanje na posameznih območjih jugovzhodne Slovenije služilo obsojanju, zavračanju in pogromom nad celotno romsko skupnostjo v Sloveniji, ki živi sicer v različnih pogojih in z različno tradicijo, ter bi tako izničilo vse dosežke v integriranju Romov v večinsko slovensko družbo.

"Prav dogodek v Novem mestu bi moral biti s svojim današnjim človeškim pietetnim sklepnim dejanjem razumljen kot tisti veliki izziv, ki bi nas, tako slovensko večino kot romsko manjšino, vodil v preizpraševanje, kako živeti z razlikami in jih sprejemati, zato da bodo odražale našo človečnost in razumevanje sožitja," je dodal Kučan.

Izpostavil je še, da je zgodovinska izkušnja slovenskega naroda že v preteklosti od slovenskega političnega vodstva zahtevala, da je razdelalo celovit koncept o položaju manjšin in varovanja njihovih pravic, pri oblikovanju katerega je sodeloval tudi sam.

Ta koncept po Kučanovih navedbah temelji na dveh načelih. Prvo govori o tem, da v demokratični družbi odgovornost za položaj in pravice manjšin ter njihovo enakopravnost nosi večina. Drugo pa o tem, da je zaradi objektivne ogroženosti manjšine, njene podvrženosti asimilaciji in drugim pritiskom večina manjšini pripravljena priznati nekaj dodatnih pravic prav zato, da ji zagotovi enakopravnost.

"Verjamem, da se je dolgoletno uveljavljanje teh načel v odnosu do narodnih manjšin izkazalo kot dobra praksa, ki je slovenski državi lahko v ponos. Prepričan sem tudi, da bi uveljavitev teh načel lahko pomembno razbremenila številne mednacionalne napetosti v širšem prostoru naše soseščine," je dejal Kučan.

Kot jedro omenjenih dveh načel je poudaril človeško solidarnost, ki pa zahteva tudi odgovornost. Ne le na strani demokratične večine, da manjšini zagotovi tak položaj in pravice, ampak tudi odgovornost manjšine, ki tak položaj in pravice uživa in jih ne zlorablja.

"Tega v zavesti romske manjšine deloma pa tudi večine nismo uspeli dovolj uveljaviti. To je treba samokritično priznati in v pogovorih iskati skupne rešitve," je ocenil nekdanji predsednik republike.

In dodal: "Vem, da se v trenutnih politično napetih odnosih ta načela lahko zdijo iluzija. Nekateri jih celo zavesno razglašajo za iluzijo. Še posebej, ker se praksa mimo teh načel kratkoročno lahko zazdi učinkovitejša. Pa vendar imamo v Sloveniji tudi območja, kjer odnosi in življenje pritrjujejo tem načelom."

Kučan je v govoru spomnil, da so se ob isti veljavni zakonodaji tako za Prekmurje kot za Dolenjsko odnosi do romske manjšine v obeh pokrajinah razvijali v povsem različne smeri.

"Prekmurje dokazuje, da je sožitje mogoče. Hkrati pa izkušnje povedo tudi, da takih rezultatov ni mogoče uresničiti čez noč in brez vztrajnega prizadevanja in odgovornosti obeh strani in vseh ravni, od državne do lokalne, še posebej pa ne brez tistih, ki imajo v rokah vse vzvode moči, da skozi delovanje dokažejo, da so tudi socialna, izobraževalna, pravna, pravosodna, zakonodajna in druga ukrepanja pri uresničevanju teh načel v korist tako manjšine kot večine, ker so v korist mirnega in varnega sobivanja," je na proslavi ob 35. obletnici društva Romani Union poudaril Milan Kučan.